Javna predstavitev dela krožkov Prekmurski jezik in kultura

Na domoznanskem večeru v počastitev državnega praznika dneva Rudolfa Maistra v soboški pokrajinski in študijski knjižnici, ki sta ga skupaj pripravila Prekmursko društvo Maister Murska Sobota in knjižnica, je bila vsebinska rdeča nit prekmurski jezik, ki v zgodovini Prekmurja predstavlja osrednji gradnik domoljubne zavesti in osišče narodnostne pripadnosti tukajšnjega prebivalstva, kar je v slavnostnem govoru ob izpostavljeni vlogi in zaslugah generala Maistra  za zavarovanje celovitosti slovenskega narodnostnega ozemlja posebej izpostavil slavnostni govornik, predsednik Prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota, mag. Marjan Farič. Besedilo govora objavljamo v priponki. Zbrano občinstvo in nastopajoče – glasbeno skupino Marko banda, voditelja Boštjana Rousa in učence štirih prekmurskih osnovnih šol – pa je uvodoma pozdravila tudi direktorica pokrajinske in študijske knjižnice, mag. Klavdija Šek Škafar.

Društvo je pred dvema letoma prvič javno predstavilo pobudo o uvrstitvi prekmurskega jezika in kulture med izbirne predmete v osnovnih in srednjih šolah ter v programe izobraževanja starejših. Za uresničitev pobude je bila oblikovana posebna strokovna in raziskovalna skupina. Tok dogodkov pa je projekt Prekmurski jezik in kultura precej spremenil in razširil. Ideja o pripravi rešitev za uvedbo prekmurskega jezika in kulture med izbirne predmete ostaja še vedno osnovni cilj, ki  pa čaka na umestitev med razvojne projekte na pristojnem ministrstvu. Medtem pa je društvo etnografskemu muzeju v Ljubljani posredovalo pobudo za vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine, kot prvi konkreten korak na poti do izbirnega predmeta pa je že z letošnjim šolskim letom zaživela interesna dejavnost Prekmurski jezik in kultura. Na petih šolah prekmurskih šolah je bilo med učenci dovolj zanimanja za sodelovanje v tem krožku in že po treh mesecih so vidni prvi rezultati vredni javne pozornosti in pohvale. Na domoznanskem večeru so jih po treh izčrpnih strokovnih predavanjih o prekmurskem jeziku, in sicer dr. Klavdije Sedar o abecednikih, čitankah, učbenikih in drugem učnem gradivu  prekmurskem jeziku, dr. Hotimirja Tivadarja o projektu Prekmurski jezik in kultura in prof. Suzane Panker o programu dela v krožkih Prekmurski jezik in kultura, učenke in učenci tudi predstavili.

Prvi so led prebili učenke in učenci Osnovne šole Beltinci, ki so se poimenovali Veseli Marki.  Skupaj z mentorico Jelko Breznik so pripravili zanimiv preplet prekmurskega jezika, kulturne dediščine in ustvarjalnosti. Učenke z Osnovne šole Fokovci, njihova mentorica je Suzana Panker, so dejavnost krožka predstavile z recitalom, ki so ga naslovile Prekmurski jezik – kinč moj dragi. Na zelo zanimiv način so svoj kraj predstavili učenke in učenci Osnovne šole Kobilje. Interpretirali so avtorski tekst njihove mentorice Marije Domonkoš. Predstavitev pa sta zaokrožili učenki z Osnovne šole Tišina, kjer krožek vodi Bernarda Roudi, in sicer z interpretacijo tekstov v prekmurskem jeziku o zgodovinskih dogodkih izpred sto let. Pred polnim avditorijem v preddverju soboške pokrajinske in študijske knjižnice so nastopajoči sporočili, da jih prekmurski jezik in kultura še kako zanimata ter da si predmet Prekmurski jezik in kultura zasluži v slovenskem šolskem sistemu najmanj status izbirnega predmeta.